Končno, Kanarski otoki.
Začetek leta sva prispela na najino želeno lokacijo. Kanarski otoki, prijetna klima in sončno vreme.
By: Best move.
Januar, 2020.
Končno sva prispela na Kanarske otoke. Ker sva prispela sredi noči sva šla direktno spat. Oba sva bila zelo utrujena od plovbe. In zjutraj presenečenje. Ko sem pomolila glavo ven iz jadrnice, je bil moj prvi stavek: f.., tu je sama puščava. Pogled se je razprostiral po dolgem zalivu s peščeno plažo. In v ozadju so štrleli vulkani. Prvi dve noči sva spala na otoku Gracioza. V zalivu je poleg naju sidralo še nekaj bark. Zaliv je bil miren, brez oceanskih valov in je znan po tem, da ga barke uporabljajo za prvi postanek na Kanarskih otokih.
Novo leto se je pričelo bolj toplo. Na sončnih žarkih je bilo naravnost poetično. Na vetru malo manj. In potem šok, voda kriči. Prvi skok v vodo je bil precej šokanten. Ko si nekaj časa v vodi, dobiš malo bolj trdo kožo in se da. Ni pa, da bi se namakal več ur v vodi. Voda ima namreč 18 stopinj.
Iz Gracioze sva odplula proti Lanzarote, kjer sva imela napovedane težko pričakovane obiske. Ko smo se usklajevali glede srečanja, smo kombinirali vso prtljago. Zaključila sva, da je najbolje, da se veževa na pomol. Vsi smo bili mnenja, da bomo tako najlažje vkrcali vso prtljago in skupaj odpotovali naprej… In seveda kot nalašč, ko sva se odločila, da se veževa na pomol, je pričelo pihati, in ker nisva bila še sigurna kako je s plimovanjem in globinami na koncu pomola, je bila situacija zelo nepredvidljiva, a zabavna. K sreči nama je nemški par priskočil na pomoč in nama pomagal pri vezanju. Na koncu sta prišla Polona in Aleš brez prtljage, saj jo je letalska družba pozabila v Madridu. Zvečer smo se vezali v marini in čakali prtljago, ki je na koncu prispela okrog enajstih zvečer. Aleš in Polona sta nama prinesla super darila, voščila in poročilo o dogajanju iz rodnega kraja, in seveda nekaj okusnih dobrot, ki se jih tu težje najde. Saj veste, domače je najboljše.
Plimovanja tu znajo biti precej zabavna. Večer preden sva pobrala Polono in Aleša, sva šla po nakupih z malim gumijastim čolnom. Najprej sva šla v pralnico, in ko sva prinesla robo do čolna je bil ta skoraj v vodi. Pa sva rekla, bova za sigurno nesla čoln par metrov višje, da nama ga ne odnese plima. In res, prestaviva čoln in odhitiva v trgovino. Ko sva prišla iz trgovine pa presenečenje. Gumijasti čoln naju je čakal 20 m stran od morja. Tako sva nosila robo, hrano, plin in čoln kot »šerpe« do morja. Na sliki lahko vidite najin čoln tam daleč, tista bela pikica naslonjena na zid. .
“Po dobrem tednu smo se odpravili iz Tenerifa na Gran Canare. Na poti smo srečali veliko želv in delfinov, in tudi enega kita, noro… Jaz sem naprej mislila, da je velik delfin. Ampak je bil prevelik.”
Iz Lanzarota smo odpluli proti Tenerifu, čakal nas je dan in pol oceanske plovbe. Na Tenerifu bi se nam morala pridružiti še kolegica in kolega z otrokom, ki sta v zadnjem hipu odpovedala letalske karte, ker je sin zbolel. Tenerife, zanimiv otok na vzhodu ter jugu precej rjav in puščavski, na severu in zahodu ter v višjih legah pa bujno zelen z visokimi borovci, kaktusi. Par dni smo malo jadrali ob obali. Dva dni pa smo najeli avto in se podali na izlet po otoku. Podali smo se na najvišji vrh, El Teide (3718 nmv). Razgled je bil super. Gor smo se peljali z gondolo. Ne vem za druge, ampak jaz se zagotovo ne bi podala peš. Gondola pelje tik pod vrh, do vrha je še cca 200 metrov. Na sam vrh spustijo vsak dan 200 ljudi in ture so zakupljene 3 mesece vnaprej. Na poti nazaj smo se ustavili ob obali pri naravnem bazenu, kjer kopanje ni bilo mogoče, saj so ga zalivali visoki atlantski valovi. Malo nas je skopalo nenačrtovano, ko smo se pripravljali, da bomo naredili fotografijo. Film vala je posnel Aleš. Alešu in Poloni se zahvaljujem za film in čudovite slike.
Peš smo se odpravili še na par vulkanskih hribov in na sprehod po gozdni poti, kjer smo si ogledali kaktuse, kuščarje, gobe, nasade banan.
Ko smo se peljali mimo neke plaže, smo opazili nudistično plažo. S palube smo zakričali v podpalubje, da so nagi tipi. Martin je prvi pritekel ven pogledat, ker je razumel, da so mladi kiti. No, tam mladih kitov ni bilo.
Po dobrem tednu smo se odpravili iz Tenerifa na Gran Canare. Na poti smo srečali veliko želv in delfinov, in tudi enega kita, noro… Jaz sem naprej mislila, da je velik delfin. Ampak je bil prevelik.
Tu smo našli zaenkrat absolutno najlepše mesto na Kanarskih otokih, to je Mogan. Super arhitektura, lepa obala, dolga peščena plaža. V baru nas je postregla Hrvatica in smo lahko malo popričali po naše. Odjadrali smo tudi na jug otoka, kjer se razprostira puščava s pravimi puščavskimi sipinami in dolgo plažo, kjer smo eno noč sidrali. Za en dan smo si sposodili avto in šli malo raziskovati otok. Obiskali smo nekaj manjših mestec in si malo ogledali naravo. Zvečer pa smo obiskali Aleševega kolega, ki z ženo živita na jadrnici Heron, in se trenutno nahaja v Las Palmasu. Malo smo poklepetali, se nasmejali in izmenjali nekaj zanimivih izkušenj ter nasvetov. Upam, da se še kje srečamo. Gran Canare se mi je vtisnil v spomin po mestecu Mogan in Teror ter sipinah na jugu. Zaenkrat menim, da je najlepši otok na Kanarskih otokih. Nisva pa še videla vseh otokov. Drugi teden se podajava na otoke zahodno od Tenerifa. Tam imava tri manjše otoke, in zelo se že veselim novega raziskovanja.
Lep pozdrav iz
N 27º 44`
W15º 37`
Gostujoče pero: Posadka Best Move naju je toplo sprejela, že takoj naslednji dan smo krenili proti Tenerifom. Vsi trije (Martin, Suzana in Best Move) so v dobri formi, vedrega obraza, proti skorbutu pa se s skupnimi močmi borimo s sočnimi pomarančami, nalovljenimi ribami in žlahtno kapljico španskih vinogradov. Morje je frišno in osvežujoče, zrak pa se čez dan segreje nad 25 stopinj, zato kratek skok v vodo in kopanje pride na vrsto skoraj vsak dan, če je le mogoče. Najinega obiska Best Move na Kanarskih se bova spominjala po vulkanski pokrajini, oceanski plovbi, večerih ob tršetu in briškuli, dobri družbi in vrhunski kulinariki. Ali kot bi rekel Aleš; ima ribe, ima žene, ima svega.